John 12

Petania numutoka Izesuni anuva lamanaki netupa holotamó

(Mat 26:6-13; Mak 14:3-9)

1Asenini zeketakumú gele minoaká holisi gamena alitokago gamena 6-a veletoka ha nego, Izesú eza Petania numutoka vo anitimó. Ámina apató nene emane amunaló Lasaloni heleneikutí alémo otimó. 2Áminaló nene nosánetá gizi vatá ikago, Matá nene hizeko gona moloko ale nokimigo, Izesú nene Lasalogegi makó minake nosánetá namó. 3Niki niago, Maliá nene anuva lamanaki netupa agulizaláa nalita loko meinava iteko mina netá nene hapu lita potologú minamó nene Izesuni agisaló holomiake, gotola zopovalatunú gilatoko ale lamaná otamó. Lá okago, numukuka anuvámo moloake minamó. 4Lá okago, izegipala zuhagutí ligive makó Kaliotó numutotí ve agulizá Zutá eza minoko Izesuni amimika liti ve nenémo láa loko limó: 5Anuva lamanaki netupa hanuva minatinazo. Nenémini meinava moni gó losive makole hizekoko gohogó vegená kemekuko etatinazo. 6Loko limó nene gohogó vegenakumú geleko limó negopa, áisi nene lelí moniló gizapa oko noigo moni alimi namego, ale halá halá geko minoaká inazo, nenemú limó. 7Loko lokago, Izesú nene limó: Ahulikalo. Helekugo gale zinitanigi anuvavagi netupa nene nugupeló hilinitatakumú geleake loló onimikave. 8Gohogó vegená keza nene lekezagi miniliki viki minaniganae. Neza nene lekezagi mino-loko voko minaminogo uve.
3 Luk 7:37-38
,
8 Gapo 15:11


Lasaloni apilinigi lova gizamó

9Loko lokago, Zuta ve mukilite Izesú neneloka noive liki nila gakó giliake áminaló anitemó nene Izesukumukó nomimó. Lasaloni emane amunaló heleneikutí alémo oti vegi ániganigi amó. 10Ikago, Lasaloni alémo otikumú nene Zuta vegená mukilite Zuta vetini monó gizapa ve ahulikimiake Izesutoka viki gímiziki aikumú gili alévolé amó. Nenemú guguni giziaká a ve napa keza Lasalonigi apele hilitune liki lova gizamó.

Sigaga litanigi ago Izesú Zelusalega vimó

(Mat 21:1-11; Mak 11:1-11; Luk 19:28-40)

12Akiake gó lokago, holisiló a vegená mukilite Izesú Zelusalega noave gakó giliake, 13kokonasi agila letiki Izesú ati gapoló militanigi aliki vamó. Hotu liake sigaga litimi nivake agae, Guivahanímini gakotó anitelimikane. Ómasímo lusa gegetatize. Isilae ve lelí gugulizaki vele noane. 14Liki nilago, Izesú eza toki iza akaleva makó ánigoake, amupiló iteake vimó. Nene monó gotolaú gakó láa loko minató gele minake lá imó:

15Zaion agokaú vegená lekeza lekelegesá legemino. Gilinahe. Agulizaki velini nene toki iza akalevámini amupiló iteake noave.
16Ámina gakó nene izegipala zuha leza goí oko gele vevesamunimóza, alika Izesú nene okulumá lapanalagú atiginá oko itekago, nene gakó goha gelekunike, ámina gakó aikumú gizi milamómaló ámina avevezaha itake lá amó neve loko gele vevesunimó. 17Itó Izesú nene Lasaloni sele lo amekago heleneikutí gonosi galegutí limigo ániga vegená mukilite keza ámina sunimú vegená lugáa avetó iki li kimiki minamó. 18Ámina sunímini gakó giliake, mukilite gapoloka hotu lanigi vamó. 19Lá ikago, Palisaio monó vete kezáini ligili hagili niake lekeza gilinahe. Hizi lí itata hoza nalemó nene gihila nomigo, vegená mukitoka aitoka gímizi asú niave, liki lamó.
13 Age 118:26
,
15 Zaka 9:9


Kiliki ve makolite Izesunimú vitagá amó

20Ámina holisigú Ómasi geké lotatune liki Zelusale numutoka tiva vegenakutí Kiliki ve lugáa minamó. 21Keza nene Galilaia mikasiuka Petesaita numutotí ve Pilipó noitoka vake, ve lamanámaka, Izesuni ánigatune loko noune. 22Liki likago, Pilipó nene Etuluni lo amekago, ezagi makó viki Izesuni li amikasigo, 23ezáa hilitikumú anoza gakó láa loko limó: Okulumakutí lumu ve gihila není lapanánegi luhuváa utó iti gamena mota alitokave. 24Lamaná lo likimitoze, gililo. Kilé zuha makó nene mikasigú hizemitunimó nene hanuvagó minanogo ive. Mikasigú hizekuko, lemeko nenegú helekoko mikasímini nosánetá loló okoko gihila mukí zinogo ive. 25Áminámini oko makó keza kigika kemeníikumú gilikiko ititimó nene, alikaloka kigika kemeni gopa inogo ive. Makó keza mikasigú miniki nenikumule liki kigika kemeníikumú gilikiko limitimó nene alévolé kemetameni ali luhanigave. 26Ámina Kiliki vehe itó vegená makó ahe není gelekelé izegipa minatune liki gilitamó nene némegetiki ataze. Lá ikiko neza minomo ititotoka gelekelé izegipánegi makó minanogo une. Itó nasahilí initata vegenalitini kugulizá nene améneho ale otinogo ive.
25 Mat 10:39, 16:25


Izesú ezáa hilitikumú lo kimimó

27Nigika ololó oake, luvoluvo zekave. Lá okazo, nenemú nanave litove. Aménega, gamenaváne alitokaze, nugupeló ititi netá molo hotó onetozo litomó nene etamitinazo, láa loko lamitove. Miluma gilito netá mota numupiló itinogo noigo, gamenaváne okaze. 28Nenemú aménega, geza lokako, gugulizalímini luhuva utó itive. Loko lokago, okulumakutí gakó láa loko limimó: Nugulizalímini luhuva mota gonanalivagi utó okamóza, utó oloko voko utó okogó minanogo ive. 29Loko ligo, vegená mulusi miliki minamó keza giliake, ageló makolímo gakó lo amekave. 30Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Gakóma nene nenikumule loko nomive. Lekelikumule loko utó okave. 31Itína Ómasímo imane mikasigú vegenalitini lihimáinimú meina kimiti gamena mota alitokave. Itína imane mikasigú agulizaki Satani amisilinogo uve. 32Imane mikasigutí zaló nilími otikiko, numutó namató vegená alesa molo kemekugo, nenitoka imi asú inigave. 33Loko limó nene zohota zaló hilitikumú anoza gakó limó. 34Loko lokago, mukí mina vegenalite láa liki li amemó: Leza monokú nene gologí oletative loko lo mololeta ve eza nene helemoko mino lúaló moloko minanogo ive liki luhuva gizina gakó gelenounimó nenazo, geza okulumakutí lumu ve gihila nene zaló nilími otikiko hilitove loko nanamú nolape. Okulumakutí limi ve haitolíminimú nolane. 35Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Ló liví nene gamena komáisí holutikú hanatanogo ive. Nenemú límugusi nenémo lekelitoka sinitokatize, ló livíma lekelitoka lapaná noliko aliiki minalo. Ve makó keza límugusi gapogú vitamó nene, gapo ánigi hee laminigave. 36Nenemú livíma lekelitoka miniko, ali lá ilo. Lekelisi livilímini mututoni loló itune likima nenikumú gili alévolé ilo, loko limó.
34 Age 110:4; Isa 9:7; Tan 7:14


Zuta vete gili alévolé amamó

Izesú nene gakó láa loko loake vo halá geko minamó.
37Izesú eza haitopaitó suni kogómulaló ale utó okago ánigamóza, aikumú gili alévolé amamó. 38Lá amó nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá li gakó nene alévolé itive liki lá amó. Eza lo goselé ike gakó láa loko luhuva gizamóma neve:

Guivahanínemaka, gakoka lokuko vegená nanakilite gili alévolé inave. Itó Guivahanímini zámuza éahitoka utó okago gele zageneive.
39Itó Isaiani gakó makó láa loko luhuva gizató keza gili alévolé amamó neve:

40Áisi kogómula gahaga like kigika ale gopa okago, keza kogómulatunú netá matá ánigi hee lisá amave. Kigika ali viligamago, kelémo lamaná itomoláa nomive.
41Loko Isaiá limó nene Izesuni lapaná okulumakú nego ánigoake limó neve. 42Lá okago, Zuta vetini gizapa vegutí lugáa nenete Izesukumú gili alévolé amóza, lo utó itunimó nene, Palisaio monó ve nenete monó gapo hizi lí ilimikatave liki kehelele vizekago, li utó amamó. 43Keza vegená makolite legepoka litave likigó iki miliki iaká amó neve. Ómasímo lelémo napa itive liki iki miliki isá amamó neve.
38 Isa 53:1
,
40 Isa 6:10


Izesú lo molonoi gakolímo alika goní oletanogo ive

44Lá okago, Izesú nene gakó napagutí láa loko limó: Makó keza nenikumú gili alévolé itamó nenete nenikumukó negopa, nimisili ve aménehinimuki gili alévolé inamó geleneive. 45Makó keza není ánigi hee litamó nenete nimisili vegi ánigi hee hee linamó geleneive. 46Nenikumú gili alévolé ita vegenalite límugusigú minamitave loko mikasiuka vegenalitini liví minanogo lemenoumóma neve. 47Makó keza gakóne imane giliiki gili ahulatamó nene, nénisigó goní oketaminogo uve. Nénisi nene mikasiuka vegená lihima kimitove loko negopa, numutó namató vegená kugutó vizitove loko lumumóma neve. 48Makó keza není ahuli hotó inimiiki není gakó ahulatamó nene, gakó lo mulumó nenémo gamena napaló goní oketanogo ive. 49Nezáne nagata geleko losá amuve. Améneho nimisili vémo lo utó itane loko lonimikago loaká nouve. 50Lá nouke, neza agepagutí gakó nenémo alévolé oko minoaká mogona ale utó oaká noive loko gelenouve. Gakó nolumó nene améneho litokó loaká nouve, loko Izesú limó.

Copyright information for GAH